AKUTNA DRISKA

Najpogostejši vzrok za akutno drisko so okužbe z virusi, še posebej rotavirus, in v manjši meri bakterije ter zajedavci.

Akutno drisko velikokrat spremljajo:

• visoka telesna temperatura,
• krči v trebuhu,
• izguba telesne teže,
• glavobol,
• bruhanje.

Navadno traja od nekaj dni do dva tedna.

Virusna driska

Rotavirusne okužbe se lahko pojavijo skozi vse leto, največ pa od novembra do maja. Okužimo se lahko večkrat. Pri otrocih je okužba z rotavirusom nevarnejša, predvsem ko se okužijo prvič. Okužbe lahko preprečimo s cepljenjem. Z rotavirusom se do petega leta starosti okuži kar 95 % otrok.

Driska povzroča hudo dehidracijo, ki je lahko življenjsko ogrožajoča, še posebej pri otrocih in starejših. Dehidracija je še vedno vzrok za smrt otrok, hkrati pa je povezana tudi s hospitalizacijami in z večjimi stroški za zdravstveno oskrbo. Po raziskavah v Evropski uniji na leto zaradi rotavirusne driske umre kar 231 otrok, kar je osupljiv podatek.

Okužba z rotavirusom se zelo hitro širi predvsem v zaprtih prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi. Zaradi velike kužnosti in enostavnega širjenja je rotavirus pogosto povzročitelj epidemij drisk v vrtcih, domovih za ostarele in bolnišnicah. Če zboli otrok, je velika nevarnost, da drisko dobijo še preostali člani družine (podatki kažejo, da vsaj 33 % odraslih zboli za prebavnimi težavami).

Kako prepoznamo okužbo z rotavirusom?

Prvi znaki okužbe z rotavirusom se pojavijo od 12 ur do 4 dni po stiku z virusom. Simptomi so:

• bruhanje,
• bolečine v trebuhu,
• lahko je prisotna povišana telesna temperatura,
• redkeje se pojavijo tudi prehladni znaki;
• sledi driska, ki je glavni bolezenski znak.

Bruhanje in driska lahko povzročita nevarno izgubo tekočine in elektrolitov oz. dehidracijo, ki se kaže kot:

• povečana žeja,
• suha in razpokana usta,
• upadle oči ter bleda in hladna koža,
• otrok lula manj kot običajno, urin je temnejše barve in ima lahko neprijeten vonj.

Bakterijska driska

Driske, ki jih povzročajo bakterije, so najpogosteje posledica zastrupitve s hrano ali vodo. Prebavne težave nam lahko povzroči že spremenjena, a sicer nenevarna bakterijska flora okolja. Lahko se pojavijo doma, najpogosteje pa se okužimo na potovanjih, kjer smo podvrženi spremembi prehrane in okolja. Potovalna driska se lahko pojavi kmalu po okužbi, pri nekaterih pa tudi šele sedmi dan po prihodu s potovanja.

Največkrat se popotniki okužijo:

• s surovim, neumitim sadjem in zelenjavo,
• mlečnimi izdelki,
• surovim mesom ali
• pitjem pijače z ledenimi kockami.

Kdaj k zdravniku?

Splošno priporočilo za obisk zdravnika je v 2–3 dneh, če se driska ne izboljša oziroma če opazimo prve znake dehidracije.

Pri otrocih je nujno upoštevati starost: čim mlajši je otrok, tem prej se svetuje obisk pri zdravniku.

Preprečevanje širjenja okužbe

• Izjemno pomembno je redno in temeljito umivanje rok. Roke razkužite večkrat na dan.
• Skrbimo za vzdrževanje čistoče! Redno čistimo, zračimo in razkužujemo sanitarne in druge potencialno onesnažene prostore in površine.
• Če že imamo v svoji družini nekoga, ki je zbolel za virusno drisko, uporabljamo različne krožnike, kozarce ali pribor. Prav tako uporabljajmo ločene brisače.
• Če otrok bruha, je treba vse pobruhano temeljito očistiti, prekuhati ali pa vreči v smeti. Rabljene plenice je treba čim prej odstraniti iz stanovanja, pokakano perilo in posteljnino pa čim prej oprati pri visoki temperaturi. Priporoča se tudi čiščenje površin, igrač in predmetov, ki jih otrok pogosto prijema.
• Bolni ostanite doma! Otroci in odrasli, ki bruhajo ali imajo drisko, so takrat najbolj kužni, saj se z blatom izloča največ škodljivih mikroorganizmov.

Ker pa so lahko bolniki kužni že dan ali dva pred nastopom simptomov ali pa so samo prenašalci virusa, ni redkost, da za virusno drisko zbolijo cele skupine v vrtcih, šolah ali starostniki v domovih za ostarele.

Nujni ukrepi ob driski

1. Takojšnje nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov
   Nadomeščanje tekočine je prvi in najpomembnejši ukrep pri driski in bruhanju. Oboleli naj veliko pije, priporočamo večkrat po manjšo količino. Najboljše so rehidracijske raztopine ali zmerno sladkan čaj. Z dodajanjem rehidracijske raztopine v telo poleg tekočine vnašamo tudi elektrolite. Rehidracijska raztopina preprečuje dehidracijo, vendar ne vpliva na zmanjšanje driske. Za nasvet vprašajte zdravnika ali farmacevta v lekarni.
   
2. Prehrana med trajanjem driske
   Če imamo drisko, ni potrebna nobena posebna dieta. Priporočljivo je, da pričnemo čim prej piti in vsaj šest ur po začetku rehidracije tudi jesti. Če je otrok še dojen, naj se doji čim večkrat, kolikokrat želi. Enako velja za otroke, ki pijejo nadomestno mleko. Tudi pri večjem otroku in odraslih priporočamo hitro uvajanje običajne, uravnotežene prehrane brez dietnih omejitev. Če otrok dolgo odklanja hrano, predvsem pa, če odklanja tekočino in opazite prve znake dehidracije, je treba poiskati zdravniško pomoč.
   
3. Pomembnost higiene
   Bolniki, okuženi z rotavirusom, so izjemno kužni. Rotavirus se lahko širi po zraku (ob bruhanju, kihanju in izdihavanju), z dotikanjem okuženih površin (igrač, posteljnine, kljuk, brisač ...) in hranjenjem z okuženo hrano in pijačo (če npr. jemo z istim priborom ali iz istega krožnika). Rotavirusi so pri sobni temperaturi stabilni in se lahko na otroških igralih, stolih in mizicah obdržijo po več mesecev, zato je priporočljivo razkuževanje teh površin. Tudi po preboleli okužbi se povzročitelji v blatu izločajo še daljši čas.

Vedno pa lahko k naši prehrani dodamo dobre mlečnokislinske bakterije za povečanje števila dobrih bakterij v našem črevesju.