Vitamin D v prehrani otrok
Najbolj znani eksogeni obliki vitamina D sta ergokalciferol (vitamin D2) iz rastlinskih živil in holekalciferol (vitamin D3) iz živil živalskega izvora.
Endogeni vitamin D je holekalciferol, ki ga je človeško telo sposobno ustvariti iz holesterola ob delovanju sončne svetlobe (UVB sevanja). Vendar se vse te oblike vitamina D morajo aktivirati v dveh stopnjah hidroksilacije, v jetrih in ledvicah, kjer končno nastane aktivna oblika – 1,25 dihidroksi holekalciferol.
Z vzdrževanjem ustrezne ravni kalcija in fosfata v serumu omogoča vitamin D normalno mineralizacijo kosti ter rast in razvoj kostnega tkiva. Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija, poleg tega pa ima tudi druge vloge v organizmu, kot sta modulacija celične rasti, nevromišičnih in imunoloških funkcij ter zmanjšanje vnetnih procesov.
Pomanjkanje vitamina D
Pomanjkanje vitamina D je zaradi rasti in razvoja najbolj pogosto pri otrocih, še posebej pri tistih, mlajših od treh let. Pri novorojenčkih je status vitamina D zelo pogojen z vitaminskim statusom matere, od katerega je odvisna tudi količina vitamina D v njenem mleku.
Glavni razlogi pomanjkanja vitamina D pri dojenčkih je prehrana, zasnovana na materinem mleku, ali, če ta ni možna, na nadomestnem mleku, uvajanje živil, ki imajo razmeroma malo vitamina D in, zaradi nevarnosti opeklin, majhna izpostavljenost soncu.
Ravno zaradi teh razlogov priporoča Evropsko društvo za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano dodajanje vitamina D pri dojenčkih, ne glede na materin vitaminski status.
Pomanjkanje vitamina D ima lahko hude posledice za otrokovo zdravje, med katerimi je najbolj znan rahitis. Za to bolezen je značilna demineralizacija kostnega tkiva, ki povzroča mehčanje in deformacijo kosti, upočasnjen razvoj zobne sklenine in dentina, hipokalciemijo, bolečino v kosteh, mišično slabotnost, slabše napredovanje in nizko rast.
Pomanjkanje vitamina D ima lahko hude posledice za otrokovo zdravje, med katerimi je najbolj znan rahitis.
Pri vseh dojenčkih in otrocih je tveganje za pomanjkanje vitamina D povečano, posebno tvegane skupine pa so:
- temnopolti otroci, otroci, ki so kratek čas in redko izpostavljeni soncu (ki so večinoma v zaprtih prostorih in jim je telo v glavnem prekrito z oblačili),
- otroci, ki so dolgo dojeni do poznega dojenskega obdobja in ne dobivajo dodatka vitamina D,
- otroci z nekaterimi kroničnimi boleznimi.
Ker so ugotovili toksičnost vitamina D, priporočamo, da se vitamin D vedno dodaja pod nadzorom strokovnjaka. Veliki odmerki vitamina D lahko povzročijo predvsem hiperkalciemijo, ki se nato povezuje s pojavom velike žeje, zaostajanja v rasti, anoreksije, bruhanja, zmanjšanega IQ ter s kalcifikacijo mehkega tkiva in ustvarjanjem ledvičnih kamnov.
Naravnih virov vitamina D je malo. Mastne ribe (sled, skuša, tuna, sardine, losos) in olje iz polenovkinih jeter so najbogatejši viri vitamina D3, manjše količine pa se nahajajo v govejih jetrih in rumenjaku.
Dober vir ergokalciferola oziroma vitamina D2 so gobe in kvasovke. Danes se ravno ti dve obliki dodajata mleku in mlečnim izdelkom ter drugim živilom, ki imajo naravno zelo malo vitamina D.
Sonce ni samo največji vir energije, pač pa tudi vitamina D, zato je dolgo, toplo poletje najboljša suplementacija "sončnega vitamina".
